Se zdi da ste v .
Za več informacij obiščite spletno mesto Scania trga.
SLOVENIJA
prodajne regije
Proizvodne jedinice.
MODULARNI SISTEM IZDELKOV

MODULARNI SISTEM IZDELKOV

Moški, ki stoji za modularnim sistemom

Čeprav ni mogoče kot začetnika izjemno cenjenega Scaniinega modularnega sistema izdelkov opredeliti le enega samega posameznika, pa ni dvoma, da je prvi tehnični direktor podjetja Sverker Sjöström pri tem odigral pomembno vlogo.

V zgodnjih 1950-tih so sestavni deli in material, ki so za Scania-Vabis prihajali iz Nemčije in drugod, vključevali le malo dobrega. Položaj je postal tako kritičen, da je bilo podjetje prisiljeno začasno ustaviti velik del razvoja novega vozila in motorja. Sestavni deli so bili napačno izmerjeni, materiali so bili okvarjeni ali le delno preizkušeni, zaradi česar so bili deli in komponente prevelike ali premajhne.

Za premagovanje teh težav s kakovostjo je podjetje Scania-Vabis zaposlilo Sverkerja Sjöströma, 27-letnega univerzitetnega diplomanta tehnologije na področju fizikalnega inženiringa pri Kraljevskem inštitutu za tehnologijo v Stockholmu in strokovnjaka za odpornost materialov.

Sjöström je začel sistematično pregledovati obremenitve, ki so jim bili izpostavljeni tovornjaki v praksi. »Z rezultati teh meritev smo pogosto obrnili na glavo takrat veljavne izračune, povezane z odpornostjo nekega sestavnega dela,« je povedal Sjöström v intervjuju leta 2004. »Takrat so računalniške obdelave temeljile na izračunu moči sestavnega dela pod statičnimi obremenitvami, ne glede na dejansko uporabo. Prisiljeni smo bili, da te izračune na novo ovrednotimo.«

»V tistem času je prevladovalo stališče, da je za vsako velikost motorja na voljo eno gonilo gredo, ne glede na uporabo. V skladu z našimi novimi ugotovitvami je bilo takšno stališče popolnoma zgrešeno. Pomen moči motorja je bil zanemarljiv. Med glavnimi dejavniki merjenja so bili skupna masa vozila in topografija poti prevoza.«

Leta 1961 je Sjöström postal prvi tehnični direktor podjetja Scania-Vabis. Od leta 1960 dalje se je proizvodnja tovornjakov bistveno povečala in delež izdelkov podjetja Scania-Vabis v izvozu se je vse bolj večal. Medtem so tovornjaki postajali vedno bolj kompleksni. Stranke so postale zahtevnejše in tovornjaki so se pogosto znašli v povsem novih okoljih uporabe.

»Iz tega se je porodila potreba po klasifikaciji tovornjakov za različne namene uporabe,« je povedal dr. Sjöström. »S skrbno usklajenimi stopnjami odpornosti za posamezne vrste sestavnih delov smo posledično nato lahko zadovoljili različne potrebe strank z omejenim številom sestavnih delov. Rezultat tega je bila tudi manjša teža končnega izdelka.«

Čeprav je Scaniina konkurenca zatrjevala, da je nemogoče ustvariti učinkovit modularni sistem, pa je bilo za uspeh ključnega pomena to, da se je Scania osredotočila na težka vozila. Kasnejši napredek je temeljil na konstruktivnem skupinskem delu znotraj oddelka za raziskave in razvoj v podjetju.

»Skupaj smo izdelali serije GPRT z lastno proizvodnjo kabin in okvirjev. Koncepti so se začeli pojavljati v poznih 1960-tih, ko smo delali z novimi kabinami. Dosegli smo soglasje: če bi lahko pripravili povsem novo serijo, kako bi bila videti?«

Prvi model v novi seriji popolnoma modularnih tovornjakov, je bil tovornjak serije T s podaljšanim sprednjim pokrovom nad motorjem, ki bil javnosti predstavljen aprila 1980.

Celotna serija GPRT s štirimi vrstami kabine, se je imenovala tudi serija 2 in je bila predstavljena decembra 1980.

Nova serija je bila razdeljena v tri razrede glede na delovne pogoje: M (delo v zmernih delovnih pogojih), H (delo v težkih delovnih pogojih) in E (delo v izjemno težkih delovnih pogojih), glede na uporabo tovornjaka.

Nova serija tovornjakov je dosegla to, kar bi lahko imenovali popolnost, ko gre za modularnost. Na osnovi omejenega števila glavnih sestavnih delov je Scania ustvarila skoraj neomejeno število različic tovornjakov, prilagojenih posebnim potrebam posameznih strank.