Se zdi da ste v .
Za več informacij obiščite spletno mesto Scania trga.
SLOVENIJA
prodajne regije
Proizvodne jedinice.

Podnebni dan pri Scanii v letu 2019

Naše poslanstvo

Znanstveni izsledki so jasni

Podnebne spremembe se dogajajo

Podnebne spremembe se dogajajo zdaj ter zahtevajo takojšnje in velikopotezne ukrepe, s katerimi bomo preprečili najhujše vplive na ljudi in naravo po vsem svetu. 

Učinek tople grede Svetovno segrevanje se zgodi, ko se toplogredni plini, zlasti CO2 iz izgorevanja fosilnih goriv, nabirajo v ozračju in absorbirajo sončno sevanje, ki se odbije od zemeljskega površja. Navadno bi to sevanje prešlo v vesolje, toda toplogredni plini prestrežejo vročino in povzročijo segrevanje planeta.

Icon of carbon dioxide

Podnebna dejstva

Vse od začetka industrijske revolucije leta 1750 se je koncentracija CO2 povečala za več kot 30 odstotkov. Trenutna koncentracija CO2 v ozračju je največja v zadnjih 800.000 letih.

Glede na meritve temperature, ki segajo do poznega 19. stoletja, se je zemeljsko površje v zadnjih stotih letih segrelo za okrog 0,8 stopinje Celzija. Približno 0,6 stopinje Celzija tega segrevanja se je zgodilo v zadnjih treh desetletjih.

Vir: 1, 2 NASA 2019

Učinki

Povprečna svetovna temperatura se ne bi smela povečati za več kot 2 stopinji Celzija ali še bolje za 1,5 stopinje Celzija, sicer se bodo pojavili ti učinki. (3)

VIŠJA MORSKA GLADINA: če se temperatura poveča za 2 stopinji Celzija, bo morska gladina leta 2100 višja za 1,04 metra od višine iz leta 1990 in voda bo Amsterdamčanom segala do kolen. Točka brez povratka, torej dvig gladine za 1,24 metra, bi se zgodila, če bi se temperatura zvišala za 3 ali 4 stopinje Celzija, ob zvišanju za 5 stopinj Celzija pa bi se morska gladina dvignila za 1,43 metra ter poplavila obalna mesta, denimo New York in Bangkok.

SKRAJNE VREMENSKE RAZMERE: od leta 2010 smo bili priča petim najtoplejšim zabeleženim letom. Če se svetovna temperatura dvigne za več kot 2 stopinji Celzija, se bodo vročinski valovi ponavljali vsako leto. Dvig za 3 ali 4 stopinje Celzija bi južno Evropo spremenil v puščavo. V Severni Ameriki, Aziji in Avstraliji se že zdaj vsako leto srečujejo z močnejšimi padavinami, pogostejšimi poplavami ter močnejšimi orkani, tajfuni in cikloni.

MANJŠI PRIDELEK: z dvigom svetovne temperature bi se zmanjšal pridelek glavnih kultur, denimo pšenice in koruze. Če se temperatura dvigne za 2 stopinji Celzija, se pridelek zmanjša za 20 odstotkov, če pa se dvigne za 3 ali 4 stopinje Celzija, se pridelek zmanjša za kar 40 odstotkov.

KRČENJE POLARNIH LEDENIH POKROVOV: Arktika najbolj čuti posledice svetovnega segrevanja. Trenutno zmanjšanje obsega morskega ledu je že doseglo rekordno vrednost 15 odstotkov, ki bi se podvojila, če bi svetovna temperatura narasla za 2 stopinji Celzija, zaradi česar bi polarnim medvedom in drugim avtohtonim živalskim vrstam grozilo izumrtje. Zmanjšanje ledene mase na Antarktiki se je v zadnjem desetletju potrojilo.

Vir: 2019 World Wildlife Fund 

Prelomne točke

Če želimo zmanjšati tveganje nepovratnih podnebnih sprememb, svetovna temperatura ne sme narasti za več kot 2 stopinji Celzija. Tudi če bi denimo v tem trenutku prenehali izpuščati toplogredne pline, bi se zaradi višje temperature lahko odtalil permafrost. Ob tem bi izšlo veliko metana – toplogrednega plina, ki prestreže 28-kratno količino atmosferske vročine v primerjavi s CO2.

PARIŠKI SPORAZUM

Sporazum o prihodnosti

Leta 2015 so svetovni voditelji v Parizu podpisali sporazum, da se dvig povprečne svetovne temperature ohrani znatno pod 2 stopinjama Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem in da se nadaljujejo prizadevanja, da bi dvig temperature omejili na 1,5 stopinje Celzija. Tako bi se znatno zmanjšali tveganja in učinki podnebnih sprememb.

„PRIČA SMO POGUBNIM VPLIVOM PODNEBNIH SPREMEMB PO SVETU IN ŠE VEDNO NE UKREPAMO DOVOLJ ALI SE ZGANEMO PREPOČASI, DA BI PREPREČILI NEPOVRATEN IN KATASTROFALEN PODNEBNI ZLOM.”

António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov

Ogljični zakon

Mednarodna ekipa uglednih klimatologov predlaga rešitev za svetovno gospodarstvo, s katero bi hitro zmanjšali ogljični odtis. Ekipa zagovarja načrt s preprostim pravilom, po katerem bi ogljične izpuste vsako desetletje razpolovili – ogljični zakon.

Skladno z načrtom naj bi izpusti fosilnih goriv dosegli vrhunec najpozneje do leta 2020 in ničelno vrednost do leta 2050. Po tem zakonu bi imeli 75-odstotno verjetnost, da dvig svetovne temperature ohranimo pod ciljno vrednostjo 2 stopinji Celzija iz Pariškega sporazuma.

Vir: 2017: Rockström J. et al

Vloga komercialnega prometa

Kopenski promet prispeva okrog 14 odstotkov izpusta toplogrednih plinov in izpusti v povezavi s prometom se še povečujejo. Z boljšim načrtovanjem in pametnejšo logistiko je že mogoče doseči okrog 25-odstotno zmanjšanje izpusta CO2. 

Raziskava Pathways (6), ki jo je naročilo podjetje Scania, pokaže, da ničelna vrednost neto izpusta CO2 iz težkega komercialnega prometa do leta 2050 ni le izvedljiva, temveč je tudi finančno zanimiva. Seveda moramo začeti takoj. Raziskava kaže, da biogorivo ponuja najhitrejši, že zdaj izvedljiv način za čistejši promet, elektrifikacija pa je stroškovno najugodnejša dolgoročna možnost in bo poglavitna za trajnosten promet v prihodnosti.  

RAZISKAVA PATHWAYS

Vir: IPCC 2014

6 2018: Scania, the Pathways Study

Prizadevanja za prehod

Naša smer

Pri Scanii si prizadevamo za prehod na trajnostni prevozniški sistem.

Za trajnost si prizadevamo tudi pri poslovanju.

Podobno kot na drugih področjih tudi podnebna prizadevanja gradimo na temeljnih vrednotah, prednostnih nalogah in načelih podjetja Scania.

Pri Scanii smo postavili smele cilje in načrte, da bomo fosilna goriva opustili že znatno pred letom 2050.

17269-102

 

STRATEGIJA DO LETA 2025


Trajnost je bistvo strategije podjetja Scania do leta 2025, zmanjšanje podnebnega vpliva iz naših izdelkov in poslovanja pa je poglavitna prednostna naloga v prihodnjih letih.

Ko pogledamo svoje neposredne in posredne izpuste, ugotovimo, da večina skupnega vpliva podjetja Scania na podnebje nastane med uporabo naših izdelkov.

Z vpeljavo strategije do leta 2025 v podjetju Scania postavljamo nove cilje v povezavi s podnebjem in vplivom svojih izdelkov. Ti cilji potrjujejo prizadevanja za uskladitev vrednosti izpustov izdelkov Scania s Pariškim sporazumom.

Da bi podkrepili prizadevanja za zmanjšanje izpusta CO2 iz vozil med uporabo, smo postavili tudi jasne ciljne vrednosti za uporabo biogoriva ter elektrificirane avtobuse in tovorna vozila.

S temi vozili bo mogoče znatno zmanjšati izpust CO2, vendar le s prizadevanji podjetja Scania in poslovnih partnerjev za zagotovitev trajnostnega goriva in električne energije, torej plin naj bo bio, električna energija pa naj bo proizvedena iz obnovljivih virov.

PODNEBNI CILJI PODJETJA SCANIA

Ker želimo ravnati odgovorno, pri postavljanju ciljev in spremljanju napredka upoštevamo izpuste iz svojega poslovanja in vozil v uporabi.

KAKŠEN POMEN IMAJO TI CILJI ZA VAS?

 

Skupni cilji morajo biti razčlenjeni skladno z nameni in dejavnostmi v organizaciji. To je lahko oddelek, proizvodnja, poslovalnica, distributer, pooblaščeni prodajalec ali servisna delavnica. Preučite, kateri cilji bi bili ustrezni za vašo organizacijo.

Poleg treh skupnih podnebnih ciljev pri Scanii ponujamo še največji nabor vozil, ki jih poganjajo že razpoložljiva alternativna goriva, ki niso fosilna. Prizadevanja želimo nadaljevati.

Dejstva na tej strani smo prevzeli iz teh virov:

2019: NASA; climate.nasa.gov/evidence/

2019: NASA; climate.nasa.gov/climate_resources/127/global-temperature/

2019: World Wildlife Fund

Rockström J. et al. (2017), A roadmap for rapid decarbonization, Science 6331

2014: IPCC, Climate Change 2014: Synthesis Report. Contribution of Working Groups I, II and III to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change

2018: Scania, the Pathways Study